Programi s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, v katere se usmerjajo slepi in slabovidni otroci in mladostniki, se lahko izvajajo v vseh javnih vrtcih, večinskih osnovnih in srednjih šolah, ki zagotavljajo predpisane pogoje za usmeritev slepega ali slabovidnega otroka:

• program predšolske vzgoje s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
• izobraževalni program 9-letne osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
• izobraževalni program srednje šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki obsega srednje poklicno, poklicno tehniško, srednje strokovno in gimnazijsko izobraževanje.

Otrok je usmerjen v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, kadar komisija za usmerjanje ugotovi, da je vključitev otroka v tak program primerna za njegov nadaljnji vsestranski razvoj, da so na lokaciji za izvajanje programa za vključitev otroka s posebnimi potrebami izpolnjeni potrebni materialni in kadrovski pogoji in kadar je  mnenje strokovnjakov komisije za usmerjanje v soglasju s starši.

V skladu z veljavno zakonodajo je šola, v katero je vključen slep ali slaboviden otrok, dolžna zagotoviti ustrezne kadrovske ter ostale pogoje za vključitev učenca, od imenovanja strokovne skupine do individualiziranega programa, prilagoditev, pripomočkov ter izvajanja strokovne pomoči.

Prednosti usmeritve v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo so:

• slepemu oziroma slabovidnemu otroku je omogočeno šolanje v znanem okolju in življenje v družini ter s tem naraven potek emocionalnega razvoja in socialna vključenost v populacijo sovrstnikov, pridobivanje socialnih izkušenj.

Pomanjkljivosti usmeritve v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo:

• težave pri  zagotavljanju ustreznih kadrovskih in materialnih pogojev za vključitev učenca,
• težave pri  zagotavljanju izvajanja dodatne strokovne pomoči,
• nizka socialna vključenost slepih v oddelek,
• slabša usposobljenost slepih in slabovidnih na  habilitacijsko – kompenzacijskih področjih,
• pomanjkanje stikov s slepimi oz slabovidnimi sovrstniki.